Kateri konzervans izbrati v naravni kozmetiki

Izdeluješ svojo kozmetiko in nisi prepričana, ali si uporabili pravi konzervans? Te zanima, katere konzervanse lahko uporabiš v naravni kozmetiki? Razmišljaš o prodaji kozmetike in bi rada vedela, kateri konzervans bo najboljši za tvoj izdelek? Da bi razrešili ta vprašanja, sem k sodelovanju povabila Pio Berglez, absolventko kozmetologije, ki pravkar končuje s pisanjem diplomske naloge o konzervansih v naravni kozmetiki.

Piše: Pia Berglez

Kemijsko konzerviranje je eden od treh načinov zaščite izdelkov pred sekundarno mikrobiološko kontaminacijo. To pomeni, da z dodatkom posebnih sestavin – konzervansov – preprečimo razrast mikroorganizmov v izdelku med transportom, shranjevanjem in uporabo. En konzervans ne more preprečiti razmnoževanja vseh mikroorganizmov v vseh oblikah kozmetičnih izdelkov, zato se po navadi uporablja kombinacija različnih konzervansov, ki se v delovanju dopolnjujejo.

Kakšna je razlika med naravnimi, naravnim identičnimi in sinteznimi konzervansi?

V svetu certificiranih izdelkov poznajo, ko govorijo o sestavinah, med drugim naslednje angleške izraze: »natural«, »nature-identical« in »nature-derived«. Kaj pomenijo?

»natural« – so naravne sestavine, ki so bile iz osnovnega materiala pridobljene le s fizikalnimi postopki (destilacija, maceracija, stiskanje). Primeri: eterično olje, hladno stiskana rastlinska olja.

»nature-identical« – so sintezne sestavine, izdelane v laboratoriju, ki so kemijsko popolnoma enake tistim, ki se pojavljajo v naravi. Primeri: salicilna kislina, citronska kislina, vitamin C.

»nature-derived« – so polsintezne sestavine, katerih začetni material je naravnega izvora, a so bile s kemijskimi postopki spremenjene tako, da imajo izboljšane lastnosti (v principu zelene kemije uporabljamo postopke fermentacije, kondenzacije, estrifikacije…). Primeri: decyl glucoside, glicerol, alkohol (etanol).

Sintezni konzervansi so torej taki, ki so v celoti ustvarjeni v laboratoriju. Lahko so naravnim identični (»nature-identical«) ali pa z naravo nimajo nobene povezave (npr. triklosan).

Zakaj uporabljamo sintezne verzije nekaterih konzervansov, čeprav se ti pojavljajo v naravi?

Zaradi njihovega lažjega in cenejšega pridobivanja – ker se te sestavine v okolju pojavljajo v majhnih koncentracijah, bi potrebovali veliko začetnega materiala, da bi izolirali dovolj specifične sestavine. To bi nam vzelo seveda veliko časa, energije in denarja. Na koncu pa se bi lahko produkt vseeno razlikoval od serije do serije. Zato se poslužujemo sinteznega izdelovanja, ki je hitreje, ima večji izkupiček in zagotavlja ponovljivost in čistost sestavine pri različnih serijah izdelave.

Kateri konzervans dovoljujejo certifikati naravne kozmetike?

Obstajajo različni certifikati naravne kozmetike, ki se med drugim razlikujejo v tem, katere konzervanse dovoljujejo – ti pa morajo biti naravni, naravnim identični oziroma polsintezni:

	Ecocert/COSMOS	BDIH	NaTrue	ECOGea	CosmeEthically Active
Benzojska kislina + soli	DA	DA + etilester	DA + etilester	DA + etilester	DA
Benzil alkohol	DA	DA	DA	DA	DA
Dehidroocetna kislina + soli	DA	DA	DA	DA	DA
Salicilna kislina + soli	DA	DA	DA	DA	DA
Sorbinska kislina + soli	DA	DA	DA	DA	DA
Fenoksietanol	NE	NE	NE	pogojno	DA
Formična kislina in njena natrijeva sol	NE	NE	DA	DA	NE
Propanojska kislina + soli	NE	NE	DA	DA	DA
Citronska kislina in srebrov citrat	NE	NE	DA	NE	DA
Srebrov klorid na TiO2	NE	NE	DA	NE	DA
Undecilenska kislina + soli	NE	NE	NE	NE	DA

Poleg konzervansov se uporabljajo tudi “boosterji”, ki izboljšujejo sistem konzerviranja. Primeri takih, ki so navedeni v tehničnem dokumentu certifikata CosmEthically Active, so anisična kislina in njene soli (INCI: p-anisic acid, sodium anisate), gliceril kaprilat (INCI: glyceryl caprylate), produkt fermentacije Lactobacillusa (INCI: Lactobacillus ferment), fenetil alkohol (INCI: phenethyl alcohol) in drugi.

Uporaba konzervansov, ki jih dovoljujejo standardi naravne kozmetike ima svoje prednosti in slabosti

Certifikati naravne kozmetike ne dovoljujejo nekaterih sinteznih konzervansov, zaradi možnih negativnih učinkov pri njihovi uporabi. Potrošniki na splošno tudi raje izbirajo izdelke z naravnimi sestavinami. Nekateri naravni konzervansi lahko tudi odišavijo naš izdelek. Sicer pa je izbira naravnih konzervansov manjša kot pri sinteznih konzervansih. Naravni konzervansi večinoma ne zaščitijo pred vsemi vrstami mikroorganizmov in so slabše učinkoviti, za delovanje so po navadi potrebne tudi višje koncentracije kot pri sinteznih konzervansih.

Ali so konzervansi res nujni v naravni kozmetiki?

Mnogi konzervanse poimenujejo nujno zlo v kozmetiki. Moje mnenje? Brez konzervansov bi se lahko zgodilo, da večina kozmetike na trgu sploh ne bi mogla obstajati. Torej so nujni, niso pa tako zlo, kakor so bili neupravičeno poimenovani vsi konzervansi, ki jih ne moremo kar tako metati v isti koš. Imamo zakonodajo, ki omejuje njihovo uporabo v kozmetičnih izdelkih in skupino strokovnjakov, ki neprestano pregleduje novo dokazno gradivo o varnosti konzervansov.

Bi rada vedela več o pravilni izbiri konzervansov za tvoje kozmetične izdelke? Pia Berglez je za nas pripravila masterclass z naslovom Stabilnost in mikrobiološka kakovost naravnih kozmetičnih izdelkov. Masterclass je zasnovan tako, da začetnikom in naprednim formulatorjem nudi veliko novih znanj, pomembnih za razvoj in ustvarjanje stabilnih in vsestransko kakovostnih naravnih kozmetičnih izdelkov. Poudarek je tudi na spoznavanju več naravnih konzervansov, njihova pravilna uporaba v domačih kozmetičnih izdelkih ter uporabi domačih mikrobioloških testov. Masterclass je edini strokovni tečaj s področja konzerviranja in stabilnosti naravne kozmetike pri nas.

Si pripravljena, da svojo kozmetiko dvigneš na višji nivo?