Pod drobnogledom: eterična olja citrusov

Eterična olja lupin citrusov so najbolj priljubljena eterična olja. S svojimi svežimi, sočnimi in svetlimi vonji te v hipu spravijo v dobro voljo in v prostor vnesejo občutek čistosti ter svežine. Te zanima, v čem se eterična olja citrusov razlikujejo med seboj in kakšne so njihove posebnosti?

Pridobivanje

Eterična olja citrusov se od drugih ločijo že po načinu pridobivanja. Medtem ko je večina eteričnih olj pridobljenih z destilacijo, eterična olja citrusov pridobivamo s hladnim stiskanjem lupin.

Si opazila, da je vonj eteričnih olj citrusov zares podoben lupinam, medtem ko je na primer eterično olje poprove mete povsem drugačno od vonja sveže rastline? To je zato, ker se pri procesu destilacije številne aromatične molekule uničijo ali zaradi nastalih kemijskih reakcij spremenijo vonj. Pri hladnem stiskanju lupin aromatične molekule niso izpostavljene segrevanju, zato je vonj eteričnih olj citrusov zelo podobnen vonju svežih lupin.

Verjetno si opazila, da je večina eteričnih olj prozorne barve – citrusi imajo značilno barvo (glej zgornjo sliko; od leve proti desni bergamotka brez bergaptena, limona, sladka pomaranča, mandarina).

Kakšne so posebnosti eteričnih olj citrusov?

1. Eterična olja citrusov imajo kratek rok uporabe.

Eterična olja citrusov imajo zaradi visoke vsebnosti monoterpenov (prevladuje spojina d-limonen) krajši rok uporabe od večine drugih eteričnih olj. Monoterpeni namreč hitro oksidirajo in lahko povrzočijo draženje kože.

Rok uporabe citrusov je največ leto in pol. Pomembno je, da jih ne izpostavljamo toploti, da je steklenička dobro zatisnjena in da je v njej čim manj zraka. Oksidirani citrusi spremenijo vonj, zato ti priporočam, da ob odprtju eterično olje povonjaš in si skušaš zapomniti vonj – tako boš lažje prepoznala oksidirano eterično olje.

Oksidiranih eteričnih olj nikoli ne nanašamo na kožo, saj povzročijo draženje.

2. Večina eteričnih olj citrusov je fototoksičnih.

Eterična olja lupin citrusov vsebujejo furanokumarine, ki so znani fototoksini. Največ fototoksičnih spojin vsebuje bergamotka, zato ti priporočam, da jo v poletnih dneh nadomestiš z bergamotko brez bergaptena. Eterični olji sladke pomaranče in mandarine nista fototoksični; prav tako niso fototoksični destilirani citrusi, petitgrain (eterično olje lista grenke pomaranče) in neroli.

3. Eterična olja citrusov so zgornje note.

Note v parfumeristiki govorijo o hlapljivosti eteričnih olj. Če želimo, da naš parfum na naši koži obstane dlje časa, moramo med seboj kombinirati zgornje, srednje in spodnje note. Molekule citrusov so hitro hlapljive, zato jih na koži že po kakšnih desetih minutah ne bomo več zaznali.

Ker so citrusi podvrženi oksidaciji in ker sodijo med zgornje note, v svoje izdelke vključim največ 40 % eteričnih olj citrusov. Upoštevati moramo namreč, da oksidacija poteka tudi v izdelku. V komercialnih parfumih se zato največkrat uporabljajo citrusi, ki so jim odvzeli molekule, ki hitro oksidirajo, ali pa eterična olja citrusov popolnoma nadomestijo z obstojnejšimi sintezno pridobljenimi molekulami.

Kateri citrus izbrati?

Vsi citrusi imajo svež, sočen, citrusni vonj. Znani so po tem, da dvigajo razpoloženje, delujejo antiseptično in sproščujoče. V čem se razlikujejo med seboj?

Limona (Citrus limon)

Ko govorimo o aromah v prehrani, je sladka pomaranča gotovo kraljica med vsemi citrusi. Vendar lahko zlahka trdim, da je v svetu dišav najbolj priljubljena limona – posebej ker ustvarja občutek čistosti. Eterično olje limone boš tako našla v številnih čistilnih sredstvih kot tudi v kozmetiki.

Vonj limone bi opisala kot svež, čist, sladek, nekoliko oster, “sparkling”, spominja na sladek bombonček. Prevladujoča spojina je d-limonen (do 76 %), sledita beta-pinen (15 %) in gama-terpinen (12 %). Citral je prisoten v nižji koncentraciji, vendar v limoni ustvari tipičen vonj po bombončkih.

V aromaterapiji se eterično olje uporablja pri mišičnih vnetjih, za krepitev imunskega sistema, pri infekcijah dihal. Limona deluje antidepresivno in spodbuja kognitivne procese. Je prva izbira pri dezinfekciji prostora.

Eterično olje limone ustvari dišeče mešanice s prav vsemi eteričnimi olji; najraje ga imam v kombinaciji z rožmarinom, ingverjem in limeto, pa tudi v cvetnih mešanicah z vrtnico, nerolijem in jasminom.

Limona je priljubljena zgronja nota v kolonjskih vodicah.

Sladka pomaranča (Citrus x sinensis)

Sladka pomaranča je po vsej verjetnosti hibrid med pomelom in mandarino. Njen vonj je svež, sadni, sladek, sočen, lahkoten, otroški. Vsebuje do 90 % limonena in približno 10 % ostalih monoterpenov. Na trenutke se mi zdi vonj sladke pomaranče precej monoton, vendar jo rada uporabim v aromaterapevtskih mešanicah.

Sladka pomaranča je priljubljena v kozmetiki (deluje antiseptično), pogosto jo zasledim v anticelulitnih pripravkih. Priporoča se pri prebavnih težavah, posebej kadar so te povezane s stresom. Pomaga pri živčnosti, nespečnosti, jezi in depresiji.

Čudovito se kombinira z začimnimi vonji kot so črni poper, ingver in kardamom, pa tudi v cvetnih mešanicah s pelargonijo, jasminom in nerolijem. Nepogrešljiva v prazničnih mešanicah!

Lupine citrusov lahko namakamo v alkoholu in izdelamo domače tinkture.

Mandarina (Citrus reticulata)

Mandarina je ljubljenka otrok – ker je tudi sama najbolj igriva in najbolj radoživa od vseh eteričnih olj! Ali opaziš, kako poseben je vonj mandarine? Poglejmo, kaj razkriva kemijska sestava.

Tudi v eteričnem olju mandarine prevladuje limonen (cca 70 %). Vendar je spojina, ki v mandarini ustvari poseben vonj, ester metilantranilat. Ta spojina ima sadno cvetni vonj in se v prehrambeni industriji uporablja kot aroma grozdja.

Se sprašuješ, v čem je razlika med zeleno, rumeno in rdečo mandarino? Eterično olje zelene mandarine pridobivamo iz nezrelih lupin sadeža (nekje med oktobrom in novembrom), eterično olje rdeče mandarine pa pridobimo iz lupin zrelega sadeža (januar). Vonj rdeče mandarine bi opisala kot sladek, citrusni, intenziven, sadni, cvetni, sočen, zelena mandarina pa je nekoliko bolj sveža.

Mandarina je posebej znana po harmonizirajočem delovanju na CŽS in se posebej priporoča za ljudi, ki potrebujejo psihično stabilnost. Uporabi jo pri nemiru, živčnosti, nespečnosti, razdražljivosti in pri težavah s prebavo. Podobno delovanje kot mandarina ima tudi klementina.

Mandarino kombiniram z drugimi citrusi, pa tudi s težjimi spodnjimi notami kot so vetiver, pačuli in sandalov les. Za otroke jo najraje kombiniram z rimsko kamilico in pravo sivko.

Ko sem pozne jeseni obiskala Los Angeles, me je na vrtu hiše, v kateri sem prebivala, razveseljevala tale mandarina!

Grenivka (Citrus x paradisi)

Če se ti zdita pomaranča in mandarina presladki, limona in limeta pa preveč “kisli”, bo grenivka prava izbira zate! Grenivka je z vidika parfumeristike najbolj intriganten citrus! Sestavlja ga cel spekter nenavadnih kemijskih molekul, ki jih na primer najdemo tudi v vetiverju ali šmarnici! Prevladujoča spojina v grenivki je znova limonen (nekatere serije ga navajajo kar 98 %). Toda spojini, ki sta redki v eteričnih oljih in zaznamujeta vonj grenivke, sta nootkaton in tiolil (to so spojine, ki vsebujejo funkcionalno skupino iz žveplovega atoma).

Poznamo belo in roza grenivko – eterično olje bele grenivke ima sladek cvetni vonj, roza grenivka pa je nekoliko bolj sadna in kiselkasta. Najlepšega vonja je po mojem mnenju rdeča grenivka (ruby red), vendar je to eterično olje zelo težko najti.

Eterično olje grenivke je priljubljeno v anticelulitnih pripravkih ter v kozmetiki za nego mastne in aknaste kože. V prostoru deluje razkužilno. Na psihični ravni poživlja in deluje antidepresivno.

Moja priljubljena kombinacija je vetiver – grenivka (akord, s katerim se rad poigrava tudi slavni parfumer Jean Claude Ellena). Prav tako jo uporabljam v kombinaciji s svežimi vonji, na primer z brinom, rožmarinom in pelargonijo.

Bergamotka (Citrus x bergamia)

Ko sem prvič povonjala eterično olje bergamotke, se mi je zdelo, kot da sem odkrila nov, lepši svet! Bergamotka je bilo eno prvih eteričnih olj v moji zbirki in še danes preprosto ne morem brez nje. Bergamotka je zame šolski primer popolnosti!;)

Njeno popolnost seveda razkriva kemijska sestava: vsebuje 35 % limonena (monoterpen), 30 % linalilacetata (ester) in 10 % linalola (monoterpenski alkohol) ter skoraj bogat nabor drugih aromatičnih molekul. Tako se v bergamotki prepletajo citrusni, cvetlično-sadni in začimbni vonji. Bergamotka je najbolj eleganten citrus, spominja na mehke cvetne tone nerolija.

Vonju bergamotke mi je pomagal prebroditi najtežje čase v življenju in ni naključje, da se je bergamotka odlično obnesla pri psihiatričnih bolnikih (profesor Paolo Rovesti je v psihiatričnih klinikah opravil več raziskav in bergamotko priporočil pri anksioznosti, depresiji in strahovih). Poleg dolovanja na psiho je bergamotka močen antiseptik, deluje epitelizirajoče in regenerira kožo (uporaba pri ranah, brazgotinah in zreli koži).

Bergamotka se zaradi svoje kompleksne kemijske kompozicije dobro sklada s prav vsemi eteričnimi olji. Najraje jo imam v kombinaciji z absolutom vrtnice in sandalovim lesom.

Bergamotka je zelo grenka, zato je potrebno sok močno redčiti. Na sejmu Vivaness sem poskusila marmelado iz bergamotke – mmm …

Limeta (Citrus aurantifolia)

Limeta spominja na limono, vendar je njen vonj še bolj svež in bolj sladek, z začimbnim podtonom. Ob vonjaju tega eteričnega olja se mi vedno začnejo cediti sline! Prilegla bi se kakšna mehiška ali tajska jed, gin & tonic ali pa vsaj kakšen bombonček! 😉

Tako kot vsi citrusi se limeta priporoča pri jezi, živčnosti in napetosti. Pomaga pri pomanjkanju apetita in želodčnih težavah.

Limeta je odlična v kolonjskih vodicah, najraje pa jo imam v difuzorju v kombinaciji s poprovo meto za popolno osvežitev in ohladitev!

Citrusni vonji niso samo v eteričnih oljih citrusov!

Seznam eteričnih olj citrusov se seveda nadaljuje. Ne smemo pozabiti na grenki pomarančevec, iz katerega pridobimo kar tri eterična olja – grenko pomarančo (lupina), neroli (cvet) in petitgrain (list). Prav tako pridobivamo eterična olja iz listov ostalih citrusov, na primer mandarine, bergamotke in limone (petitgrain).

Nekoliko bolj eksotični citrusi so yuzu (japonski citrus, ki se uporablja tudi v kulinariki), cedrat (ki velja za predhodnika citrusov) in kombava.

Citrusne vonje najdemo tudi v eteričnih oljih, ki jih ne pridobivamo iz citrusov, na primer v limonini travi, liceji, limoninem evkaliptu, melisi … Če imaš izurjen parfumeristični nos, boš citrusne podtone zaznala tudi v pelargoniji, vetiverju, kadilni bosveliji.

Ali veš, da ljudje nismo edini, ki se parfumiramo s citrusnimi dišavami? Nekatere vrste ptičev se podrgnejo ob sadeže citrusov, da bi se zaščitile pred paraziti. Nekatere ptice so celo razvile sposobnost, da izločajo lasten citrusni vonj – čopaste njorke oddajajo močen vonj po pomarančah. Znanstveniki menijo, da naj bi se z vonjem zaščitile pred paraziti, ki pogosto oblegajo njihova gnezda. Prav tako naj bi vonj igral pomembno vlogo pri parjenju – samci z močnejšim vonjem so bolj priljubljeni, saj naj bi bolje zaščitili gnezdo.;) Parfumerji so že namešali kolonjsko vodico čopastih njork, imenuje se Eau de Auklet (“Crested Auklet” je ime ptice v anglešščini).

Presenečenj v svetu vonjav nikoli ne zmanjka! Vem, da je poletje, toda nikar ne pozabi narediti načrtov za jesen že zdaj! Vabljena k vpisu v naše tečaje!