Vonji in začimbnice Šri Lanke

Za raziskovalca vonjav ni nič bolj imenitnega kot je povonjati in doživeti rastlino, ki si jo doslej občudoval zgolj v obliki eteričnega olja. Da bi videla, kako eksotične začimbnice in cvetovi rastejo v naravi, sem se tokrat podala na potovanje na Šri Lanko.

Frangipani (Plumeria alba)
Ko smo po napornem skoraj dvajset urnem potovanju vendarle prispeli na cilj – obmorsko mestece Induruwa – me je pričakala postelja posuta s cvetovi frangipanija. Cvet frangipanija je tako popoln, da je videti skoraj neresničen. Vonj je omamen, sladek in cvetni, nekoliko sadni in oster. Močneje diši ponoči, saj takrat privablja opraševalce. Čaj iz frangipanija lahko uporabite za nego kože, ima pa tudi številne zdravilne lastnosti in pomaga pri tesnobnosti.
Na Šri Lanki sem neutrudno, a zaman iskala eterično olje oziroma absolut frangipanija. Naletela sem zgolj na ponesrečene sintetične ponaredke, za katere so me prodajalci hoteli prepričati, da so naravni. Načeloma se cene za 1 ml frangipanija gibljejo od 40 € naprej – na Šri Lanki so mi ponujali pol litra za par evrov! 😉
Lotus (Nelumbo nucifera)
Čudoviti cvet, ki ima v budizmu močno simboliko – Buda je večkrat upodobljen, kako sedi na cvetu – predstavlja nesmrtnost, razsvetljenje in transcendenco. Vonj je sladek in zeliščni, izjemno bogat. Esenca lotusa je magična in mistična sestavina v svetih parfumih ter meditativnih praksah.

Jasmin (Jasminum grandiflorum)
Jasmin sem srečala na vrtu budističnega templja v mestu Kandy. Tam sem si nadela dve ogrlici iz jasmina, ki pa sem ju že po nekaj minutah nošenja snela, saj je bil vonj premočan in me je začela boleti glava.

Ta intenzivno cvetni, nekoliko mošusni in slastno sladki vonj je ena mojih najljubših sestavin v parfumih – samo kapljica bo vaši kreaciji dodala eleganco in unikatnost. Jasmin slovi kot afrodiziak, krepi samozavest, je evforik in stimulant.
Cimet (Cinnamomum zeylanicum)
Ste vedeli, da je bilo v Starem Rimu 350 gramov cimeta vrednih toliko kot 5 kilogramov srebra? V Arabiji so v 15. stoletju za cimet menjavali sužnje, kilogram cimeta pa je bilo luksuzno poročno darilo.

Eterično olje dobimo iz različnih delov cimetovca – iz skorje in iz lista. Eterično olje iz skorje je veliko dražje in prijetno aromatično, zaradi cimetnega aldehida, ki se nahaja v njem, moramo biti pri nanašanju na kožo še posebej previdni – načeloma je varna uporaba samo kapljica v 100 ml baznega olja. Cimet list je nekoliko manj dražeč, vendar previdnost pri nanašanju na kožo ni odveč. Obstaja tudi kitajska verzija cimetovca z latinskim imenom Cinnamonum cassia – ta je slabše kvalitete.
Poper (Pepper nigrum)
Tudi poper je bil nekoč zelo nedostopen in rezerviran samo za bogate, višje sloje. S poprom so Rimljani plačevali odkupnine, bil je priljubljena dota princes in ženitne pogodbe so bile začinjene s poprom. Poznamo več “barv” popra, razlika je predvsem v zrelosti plodu in načinu predelave. Črni poper sušijo na soncu, zelenega poberejo pred zorenjem, rdeči poper pa je popolnoma zrel.

Pri izdelavi parfumov rada uporabim eterično olje črnega ali rdečega popra v zgornji noti, da parfum nekoliko “začinim” in ga naredim bolj vibrantnega. V aromaterapiji se eterično olje uporablja za pospešitev prekrvavitve, pri artitisu, težavah s prebavo in pri prehladu.

Še druge aromatične rastline so zaznamovale moje potovanje – klinčki, kardamom, vanilija, muškatni orešček … Obiskala sem začimbni vrt, plantažo belega čaja (ki ga bojda nabirajo device z zlatimi škarjicami, hehe) ter botanični vrt v mestu Kandy.
Zelo mi je všeč njihova verska kultura, v kateri ima cvetje in darovanje cvetja močno simboliko. V Budinem templju namreč darujejo cvetje. Ko sem ga omamno dišečega povonjala na oltarju, me je vodnik opozoril, da je to prepovedano in znamenje nespoštovanja. Tako da je bolje, da tisti obsedeni z vonjem nos pustimo pred vhodom. 😉
Seveda me je najbolj zmotilo, da v prodaji ni bilo čistih eteričnih olj. Ob obisku začimbnega vrta so mi hoteli prodati eterično olje sandalovega lesa v plastenki, z etiketo, na kateri je pisalo, da vsebuje vitamin A in E. Da ne govorim o njihovi prezentaciji izdelave krem – “eterično olje” sandalovega lesa so kar v curku vlili v kremo.
Če se torej na Šri Lanko odpravljate z namenom iskanja avtohtonega in čistega, boste razočarani. Vse je namreč precej prirejeno za turiste, čemur primerne so tudi cene – ljudje, ki imajo opravka s turisti, pa te skušajo ob vsaki priliki opehariti.
Imela sem priložnost okusiti tudi zelo pristno Šri Lanko – v hišici iz blata, ob kosilu iznad ognja, jedli smo seveda z rokami …