Firence v vonju in cvetju, 2. del

Do 19. stoletja so bili vsi parfumi naravni. S pojavom sinteznih aroma molekul se je začela prava revolucija v parfumeristiki – parfumi so dobili nove razsežnosti vonja in postali dostopni množici.

Čeprav v svojih parfumih uporabljam samo naravne materiale, raziskujem tudi parfume, ki vsebujejo sintezne aroma molekule. V Sloveniji je možnosti za preizkušanje dobrih parfumov res malo, zato je bil moj drugi dan v Firencah posvečen “ovohavanju” firenških parfumerij, med katerimi je nekaj nišnih in svetovno uveljavljenih parfumerijskih hiš.
Dan se je začel z obiskom delavnice izdelave parfuma v parfumeriji Antica Spezieria  Erboristeria San Simone. Delavnico sem rezervirala preko spleta, vedoč, da gre za delavnico za turiste. Nisem pričakovala veliko, samo “nekakšno” doživetje. Ko sem vstopila, je v moje nosnice zarezal intenziven in nenaraven vonj. Ozrla sem se naokrog in na poličkah trgovine so se v družbi parfumov, mil, šamponov in krem gnetle škatle z zelišči, smolami in dišečimi palčkami. Uh, koliko vonjev! Skorajda bi pobegnila …
V opisu delavnice je pisalo, da bo delavnico vodil Master Perfumer … V resnici jo je vodila študentka s slabim znanjem angleščine – ki je, kot je povedala, doslej izdelala en sam parfum. Za pultom je stala starejša gospa, ki jo je študentka poimenovala Dottore oziroma Nos – gospa naj bi bila ustanoviteljica parfumerije in kreatorka vseh izdelkov. Žal ni razumela niti besedice angleško. Po suhoparnem uvodu smo prišli do izdelave parfumov. Vljudno sem prosila, če mi lahko priskrbijo samo materiale, ki so naravni. Prejela sem nekaj deset eteričnih olj in pričela s kreacijo, seveda zvesta svoji tehniki. Nastal je prav zanimiv parfum, zelo zelen in svež, a s pridihom cvetnega in ženstvenega … Parfum sem poimenovala Firenze (spodnja nota: vetiver, benzoin, srednja nota: pelargonija, absolut vrtnice, list vijolice, absolut jasmina grandiflorum, zgornja nota: bergamotka, virginijski brin, galbanum)

Naslednja postojanka je bila parfumerija Lorenzo Villoresi na drugi strani reke. Elegantna parfumerija, ki jo je nos Lorenzo Villoresi ustanovil leta 1990, se nahaja v palači iz 15. stoletja tik ob reki Arno. Lorenzo se je nad parfumeristiko navdušil na svojem potovanju v arabske dežele in njegove parfume zaznamujejo orientalske note smol, začimbnic, vanilje in sandalovega lesa.
Zelo dobra novica za parfumofile: septembra letos bodo tej parfumeriji odprli muzej in akademijo parfumov. Gospa, ki me je sprejela in mi razkazala parfumerijo, je povedala, da bo muzej vključeval olfaktorni center, aromatični vrt, knjižnjico, raziskovalni center in salon, v katerem bodo potekale delavnice ter predavanja. Sliši se mamljivo, vsekakor bo del dišeče ekskurzije v Firence, ki jo načrtujem jeseni.

Da si malo oddahnem od parfumov, se sprehodim po vrtu Bardini s prečudovitim razgledom na Firence. Vrtnice ravno cvetijo! Nato se odpravim še v medičejski vrt Boboli, ki stoji za mogočno palačo Pitti. Vročina in sopara zgodnjega popoldneva mi preprečita, da bi raziskala vrt, ki se zdi brezmejen.

Sopara me spremlja vse do ozke ulice v bližini bazilike Santa Croce, kjer vstopim v Aquaflor Firence. Prostori parfumerije ponujajo multisenzorično doživetje, edinstven spoj magije, senzualnosti in alkimije. V treh prostranih sobanah je več sto dišečih izdelkov, od parfumov in kolonjskih vodic do mil, losjonov in rožnih vodic … Trgovina je muzej v malem,  s starinskimi temnimi stekleničkami, žaklji, napolnjeni s sivko, vrtnico in smiljem ter kozarci s smolami mire, bosvelije in benzoina. Med parfumi, za katerimi stoji nos Sileno Cheloni, me pritegne kolekcija The Preziosi of Aquaflor, z dragoceno smolo bosvelije in razvpitim lesom oud. Vsekakor ne govorimo o botanični parfumeristiki – kljub temu, da parfumi vsebujejo redke in dragocene materiale, je v parfumih zaznati znaten delež sinteznih spojin.

Še nekaj parfumerij sem obiskala, vendar nisem imela časa, da bi se jim zares posvetila. Pa naslednjič, v Firence se kmalu vrnem!
Na splošno lahko rečem, da so me na mojem romanju po florentinskih parfumerijah presenetili odgovori prodajalcev na vprašanje, v kolikšni meri njihovi parfumi vsebujejo naravne materiale. “Nemogoče je ustvariti parfum samo z naravnimi materiali.” “Naravni materiali so alergeni, zato uporabljamo sintetične.” (se deloma strinjam). “Vsi materiali v naših parfumih so naravni, razen alkohola. Ne moreš izdelati parfuma brez alkohola.” (No, ta je pa res lepa …)
Moja vizija prihodnosti parfumeristike so skrbno izbrani, dragoceni botanični materiali, ki imajo karakter in osebnost – v sebi nosijo življenjsko moč rastlin in delujejo tudi na naše energetsko telo. Samo v enem stavku bom povedala, zakaj so botanični parfumi drugačni – sintezni parfumi so parfumi za Ego, botanični parfumi iz čistih eteričnih olj in absolutov pa so parfumi za Dušo.
Tako, jesenska dišeča ekskurzija v Firence je v pripravi! Saj greste z mano, kajne?