Vedno znova me razjezi – steklenička, na kateri samozavestno stoji napis 100 % naravno eterično olje – ko pa jo odpreš, se ti v nos zareže mineštra sintezno pridobljenih dišav.
Ne razumem, kako si lahko proizvajalci ali dobavitelji eteričnih olj lahko privoščijo toliko umetniške ustvarjalnosti pri označevanju svojih izdelkov. V zadnjem mesecu sem v trgovinicah naletela na sintetično sivko, meliso, sandalovino, vanilijo … Na embalaži piše, da gre za 100 % eterično olje. Še več, na etiketi je navedeno latinsko ime rastline, država porekla, celo varnostna opozorila – tako torej, kot zahteva zakonodaja.
Če si privoščite stekleničko ponarejene sivke in jo uporabljate za odišavljenje prostora, vas bo morda bolela glava. Kaj pa, če boste takšno eterično olje nanašali na kožo, ga recimo uporabili v terapevtske namene ali dodali svoji kremci? V tem primeru bomo naredili več škode kot koristi.
Kaj pomeni, da je neko eterično olje kvalitetno?
Aromaterapija ni samo odišavljanje prostora. Osnovno pravilo za prakticiranje aromaterapije je, da ne uporabljamo sintetičnih olj, ponarejenih eteričnih olj ali eteričnih olj dvomljive kvalitete. Aromaterapija se začne z uporabo kvalitetnih, naravnih eteričnih olj. Kaj to pomeni? Eterično olje mora biti pridobljeno iz točno določene rastline, ki je po možnosti divje rastoča ali ekološke pridelave, nič mu ne sme biti dodano in nič odvzeto.
Standarde za eterična olja določata evropska farmakopeja in AFNOR (Association Française de Normalisation)/ISO (International Organisation for Standardization). Določajo, v kolikšni meri mora biti neka aromatična spojina prisotna v določenem eteričnem olju. Natančno tudi določajo, katere snovi smemo prodajati kot eterična olja. In med njimi zagotovo ni sintetičnih eteričnih olj ali eteričnih olj, ki jim dodajajo sintetične učinkovine.
Obstaja 101 način ponarejanja eteričnih olj. Poglejmo si nekaj najpogostejših:
1. Eterično olje se redči v baznem olju, recimo v jojobi ali mandljevem olju.
To se pogosto zgodi pri dražjih eteričnih oljih, recimo pri vrtnici, jasminu in sandalovem lesu. Če je eterično olje razredčeno, lahko ugotovite tako, da kapljico eteričnega olja pomečkate med prsti. Če nekoliko “škrta”, gre za eterično olje, če pa gladko polzi in je mastno, je bilo eterično olje razredčeno. Proizvajalci pogosto napišejo “5 % eteričnega olja vrtnice v olju jojobe”, kar je okej. Velikokrat pa dejansko kupimo razredčeno eterično olje, ne da bi to vedeli.
2. Dražja eterična olja nadomestijo s cenejšimi.
Največja žrtev je zagotovo sivka (Lavandula angustifolia). Namesto nje vam bodo pogosto prodali lavandin (Lavandula x burnati), ki je bistveno cenejši. Takoj za njo je melisa (Melissa officinalis), ki sodi med najdražja eterična olja (kar 7 ton rastline porabimo za 1 kg eteričnega olja). Meliso ponaredijo s spretno mešanico limonske trave, liceje in limone. Tudi pri poprovi meti se pogosto dogaja, da se namesto eteričnega olja Mentha x piperita prodaja cenejšo cenejšo Mentho arvensis (ki je v preveliki koncentraciji toksična).
3. Cenejša eterična olja dodajajo dražjim.
Pelargonija ima cvetni vonj, ki spominja na vrtnico – zato se pogosto znajde v eteričnem olju vrtnice. Bergamotki dodajo limono, eteričnemu olji cimeta skorja dodajo eterično olje cimet list, sivki lavandin, grenivki sladko pomarančo … To pa že malo spominja na preprodajo drog, kajne? 😉
4. Eteričnim oljem dodajajo sintetične učinkovine.
Bergamotki na primer dodajo sintetični linalool, ki je sicer naravno prisoten v eteričnem olju bergamotke. Zelo priljubljena metoda, saj lahko z dodajanjem poceni sintetičnih arom pošteno zvišajo dobiček.
5. Eterična olja povsem nadomestijo s sintetičnimi učinkovinami.
Hja, poglejte si tole: 1 kg absoluta jasmina stane 10.000 evrov. Učinkovina, ki je naravno prisotna v jasminu in mu daje tipičen vonj, se imenuje indol. Indol ponaredimo sintetično. 1 kg sintetičnega indola stane 10 €!
6. Eterična olja konvencionalne pridelave prodajajo kot ekološka.
Leta 1998 je bila opravljena raziskava, ki je pokazala, da je kar 25 % izdelkov, ki so bili označeni kot ekološki, vsebovalo sledove pesticidov. Tudi eterična olja niso nobena izjema. Recimo, ni zakonov, ki bi preganjal tiste, ki na stekleničko napišejo “ekološko”, pa je notri 0,1 % eteričnega olja ekološke pridelave, ostalo pa konvencionalne.
Če vas zanima še kakšen trik, kako ponarediti eterično olje, si preberite tale prispevek.
Odličen članek, pogrešam pa kakšen nasvet o tem, kako naj oseba prepozna res pristno eterično olje terapevtske kvalitete? Katera olja uporabljate vi in ali jih tudi uživate, ali jih uporabljate le ‘zunanje’?
Živijo Zala!
Da prepoznaš pristno eterično olje, je potrebno kar nekaj prakse. Sama lahko rečem, da sem izurila svoj nos. Že na začetku svoje aromaterapevtske poti sem naletela na res kvalitetna eterična olja, ki sem jih vonjala vsak dan. Ko sem sprobavala različna eterična olja, sem točno vedela, kako diši pravo – in takoj sem zaznala tista, ki so bila šibka ali celo sintetična. Veliko pomaga tudi, da poznaš, kako diši rastlina v naravi. Kvalitetno eterično olje je vedno večdimezionalno, vonj se razvije sčasom, medtem ko je pri sintetičnih vonj oster in monoton. Veliko nam pove tudi etiketa – na etiketi mora biti latinsko ime, kemotip, del rastline, način destilacije, način gojenja rastline, po možnosti certifikat ekološke pridelave. Sama uporabljam eterična olja Florihana, ki so me totalno očarala, zato jih tudi prodajam v svoji spletni trgovini. Priporočam, da preizkusite.
lp,
Nina