Na destilaciji lavandina, žajblja in bora

Letošnje poletje sem prisostvovala trem destilacijam eteričnih olj. Na prvi smo destilirali lavandin, na drugi žajbelj in na tretji bor.

Najpogostejši način pridobivanja eteričnih olj je parna destilacija. Nad vodno paro žlezni kanali v rastlini popokajo in hlapljive snovi izhlapijo skupaj z vodnimi kapljicami. Ko gre para skozi kondenzator, se znova utekočini, in na koncu dobimo vodo (hidrolat) in eterično olje. Eterično olje ni topno v vodi, zato ostane na površini. Hidrolat vsebuje hlapljive dele rastline, ki so topni v vodi.

Žetev sivke na Krasu

Nekega vročega sobotnega dopoldneva smo se odpravili na Žetev sivke na Krasu. Kamnita klet kraške hiše je močno dišala, medtem ko so v njej izvedli več zaporednih destilacij lavandina (Lavandula x intermedia). Za eno destilacijo so porabili približno 50 kilogramov rastlinskega materiala in pridelali liter eteričnega olja – kar je približno trikrat več, kot če bi destilirali pravo sivko (Lavandula angustifolia).

Naj pojasnim razliko med sivko in lavandinom – sivka (Lavandula angustifolia) uspeva povečini v Provansi na nadmorski višini najmanj 800 m. Rastlina, ki raste na Krasu, se imenuje lavandin (Lavandula x intermedia) in je hibrid sivke. Na Hrvaškem ga poznamo pod imenom budrovka. Eterični olji sivke in lavandina imata drugačno kemijsko strukturo. Sivka ima bolj prefinjen, nežen vonj s cvetno noto, medtem ko je lavandin ostrejši, nekoliko bolj zelen. Prava sivka zaradi visoke vsebnosti estrov v kombinaciji s kumarini močno sprošča, lavandin pa je odličen pri prehladu in za blaženje bolečin v mišicah.

Po destilaciji smo se pozabavali z izdelavo čudovitih šopkov!

Transformacija v Bovcu

Na Tednu aromaterapije in naravne lepote v Bovcu smo prikazali tudi postopek destilacije eteričnih olj. Jana, ki je poskrbela za ta prikaz, je s Krka prinesla dva žaklja žajblja.

Destilator je sestavljen iz kotlička, vratu z glavo, kondenzatorja in separatorja. Destilacija poteka nekako takole: v kotliček napolnimo vodo. V vrat destilatorja natlačimo rastlinski material. Vse dele destilatorja povežemo in zatesnimo (mi smo naredili pasto iz ržene moke in vode). Kondenzator napolnimo z vodo. Nato začnemo segrevati vodo v kotlu – temperatura v glavi destilatorja mora biti od 95 do 100 °C.

To je bila prav posebna destilacija, ki se je zavlekla pozno v noč! Malo čarovniška … Destilacijo eteričnega olja smo podkrepile s petjem, zato verjamem, da ima eterično olje, ki smo ga proizvedle, posebno moč. 🙂

Kot je utemeljila Jana, ima destilacija poleg svoje fizične tudi metafizično plat. Gre za alkimijo, transformacijo – hlapljive snovi rastline izhlapijo, postanejo nevidne in se na koncu prelevijo v čudežno dišečo tekočino. Če gledamo simbolično, lahko rečemo, da je eterično olje duša rastline! Na to nakazuje že samo ime, saj eteričen v grščini pomeni nebeški, poduhovljen.

Destilacija bora na kmetiji Vrhivšek, Lindek

Alenka, s katero sva se spoznali na eni od mojih delavnic, me povabi na nedeljsko kosilo. Po dolgi vožnji v neznano se pripeljemo do  čudovite jase z lično obnovljeno kmečko hišo, pred katero stoji – destilator! Še pred kosilom mi za poduhat ponudijo doma proizvedena eterična olja lavandina, rožmarina in melise. Mljask! Po odličnem kosilu se znova kuha – tokrat bor! Mmm … nisem se mogla upreti požirku ali dvem svežega izcedka borovih iglic, storžev in vejic …